Zbudil si moje sanje,
s pesmimi, ki si jih poslal,
kot bi mi jih posvetil,
kot bi me poznal.
Včasih dobil si drug obraz,
v pogledu drug blesk si imel …
Zakaj se človek oddalji,
kot bi trenil z očmi?
Tujec sebi sem, se strah priplazi vame,
nimam dati ti ničesar in ti pustiti blizu,
odrgniti tančico,
pogledati v praznino?
Razkrinkanja boječ,
se skrivam za zaveso,
ne vedoč, da strah ovira je,
da živel svojo bi Resnico.
