Ko grem,
prisotna bom, vem –
med vrsticami v knjigi,
kjer pomen se sprijema,
v poljubu med njima
in čaru objema,
ob miru v zimi,
ko sneg naletava,
v brstu pomladi,
kjer budi se narava.
V žalosti solze,
ki se utrne,
v ravnovesju,
ki takrat se povrne …
Ob bolečini izdaje,
ki se zgodi,
v spremebi narave,
ki nas ozdravi.