Modro nebo,
ki se mu razdaja sonce,
trava ga ljubi;
odblesk na vodi
in globok vdih …
Bolečina,
a tako domača,
da bi jo lahko zamenjal
za ljubezen, radost,
moč in mir …
Za veselje,
ki se včasih dobro skrije,
toda vedno,
vedno enako
ostaja in me čaka
in jaz to vem.
In mu ostajam zvesta.