Kot roža, ki se vzpenja k nebu,
kot pot, ki si jo utreš v snegu,
kakor bel oblak v vetru,
nič ni večno, vsak je sam.
Kot vrh osamljene planjave,
kot mladostne so oči sanjave,
kakor reka vije se v daljave,
nič ni stalno, nič ni zaman.
Kot polna je lahko tišina,
kot skrivnostna je milina,
kot radost je sveta širina,
vse je eno, vse je prav.