To je zgodba, ki si jo pravim:
ni mi mar; saj ni nič,
ne mislim več na to,
to ni moja stvar.
To je zgodba, ki si jo pravim.
Ponavljam si,
ne gre za to, ne grem se več,
vseeno je, je vse že šlo.
To je zgodba, ki si jo pravim.
Zvečer bedim, se upiram,
in ko zaspim, misli gredo po svoje.
V sanjah se ne sprašujem,
le govorim, le vidim, kar srce zasnuje …
In poslušam zgodbo,
ki mi jo praviš.