Gledam svoj odsev
medtem ko se slap iz nebes
počasi zliva vame
in do srca nosi
cvetje, sonce,
zvok dežja,
iskre v očeh,
oblake večernega neba,
tvoj obraz,
zaceljene rane;
njen žareč nasmeh,
grenkobo razočaranj,
objem slovesa,
hromeči strah,
prvi korak stran,
svobodni vdih obeh
in vsa ostala
zrenja
Vse te raztrgane slike
potujejo v proste kotičke telesa,
se za trenutkek uravnovesijo
nato pa jih nekaj iztrga iz miru
ter jih potisne
na drugo stran
ogledala.