S teboj je bila radost
kakor v času zelenenja in cvetenja –
globoko zelena in topla in dobra.
Biti si blizu s tabo
je moralo pomeniti biti blizu, zares,
brez ograde okoli srca,
brez varnostne razdalje,
kakor hoja po robu,
kot adrenalinski opoj,
neznanska žeja,
hlepenje in strašen odpor
naenkrat.
S teboj je bil tudi čas,
ki je za dolgo izginil;
kot da ne bi nikoli obstajal.
Sanje pa – kot plimovanje –
prinašajo spomine, slike,
čutenja. Hvala zanje
in za svojo nepopustljivost.
Naučil si me, da kompromisov v srcu
ne rabim.