Ulovi me, kje si,
loviš in uloviš me,
da ti prinesem nebo
in svetlobo.
Z mano postaneš,
kar je namenjeno;
biti ti.
Postajam, postajam,
drži me,
visoko,
pripravi se in – čarovnija,
sem,
ožarjam te
in svetim.
Končno,
sem in svetim
in ti si nebo
z mano.
Sva,
združena v biti,
ne v imenu.
In seveda si,
kar si,
saj zvezda sveti,
ker pač sveti.
Na svodu mežikaš
in sevaš modrost in žalost,
milino in radost,
prinašaš,
kar je namenjeno,
da se zgodi.
Nasmiham se večnosti
in v srcu poslušam,
kako mi šepetaš.