Sence, podobe, nejasne slike
rišejo svet, poln zablode:
bdeti nad srcem,
loviti korak, ritem in zrak,
odseve, živež, misli, oblak
in sonce? – zakriva ga vsak,
ki stopi predme in ni mi enak …
Naj se oklepam poznanih podob
v zrcalu zunanjem, vseh svojih zmot?
Naj vidim, le čutim naj sonce v prsih;
žareče in mehko vpija ves svet!
Niso mu tuje nobene oči,
objeti, igrati se
zgolj si želi …