Snop svetlobe po jasi se razliva,
luna, molčeča in skrivnostna,
ljubezniva, topla, lepa, mila
skozi krošnje črne mi mežika …
Skoraj slišim njen šepet nocoj
in na gladini jezera njen soj
sramežljivo se svetlika
kakor oči iskrive in pogled tvoj
se nasmiha sredi črnega neba;
kaže pot mi iz temine
in vodi k radosti duha –
vedrine lesk sredi mračnega sveta!