Veter skozi liste pleše,
veje košate upogiba
in ko krošnje tako češe,
prešteva v njih sledove sreče;
in moje srce meri čas –
en po en na en utrip …
vsak dan ritem je enak,
bogat je udarec srca vsak …
Vsak utrip mi pravi JA,
svet je črn in siv in bel
in vse barve tega sveta
so del mojega srca.
List je en, lep in zelen,
in vendar sto enakih,
tisoč je, v teh dneh,
v bujnih krošnjah v plesu vetra –
čudež enega je čudež vseh.