Kjer je svet razbolen,
je oklep najtrši
hladen in oster,
trši od skale …
Kjer je svet razbeljen
od bolečine
je najbolj črno –
bolj od hladne vesoljske črnine …
Kadar je razbolen,
je človek trd in neprodušno zaprt,
in sprašujem se …
kako se zavest naj zave,
kako naj v srcu spet vzklije srce?