Ni treba paziti name, saj ni nevarno, ni me treba varovati, pa če še tako je bizarno, ker večje bizarnosti ne more biti, kot je bila, in ne gre, ne more, ne more me bolj boleti, kot me je že
Ni treba paziti name, saj moja rana je živa, pa ni me treba varovati, saj tako vse na vse vpliva, ker vse je povezano z vsem – in tega se ne da zaobiti; dotakniti se tega je božansko in strašno in ne moreš me ubiti, ker si me že
Ni treba veliko besed, le stavek ali dva in občutek, da si tu. Pa vendar včasih to je preveč in potrebna je kazen, da zaobidemo kaos, da vzpostavimo red!
In ja, ni treba veliko besed, ni treba udarcev in kletev, samo en pogled, en stik med dušama stopi lahko ta led … Pa brez skrbi, ne rabim več tega, obenem pa vem: ne moreš, ne moreš me bolj ubiti, kot si me že …