Ali smo marionete,
pripete od spodaj navzgor,
ki vlečejo niti svoje usode
z načelnostjo, namerami,
kaj je prav in narobe?
So bolezni, ovire, tegobe
samo opora iz naših nitk
in smo mi ob njih trta,
ki na jesen bogato obrodi?
Kaj če smo samo umetniki
znotraj svoje konstelacije?
Smo rože,
ki cvetijo na polju?
Je duša kljub vsej igri usode
vseeno svobodna?
Ločenost ne ščiti,
borba ne varuje.
Predam se.