Svet je poln ran,
a tudi nežnosti.
Moji možgani,
polni črnih vran,
se bleščijo v sladkih iskrah svetlobe.
Zrak pretrga krik,
preglasi glavo,
razpara dušo.
A eterično telo,
odtrgano od fizisa,
se vrača;
mehko se vtisne vame
kot najnežnejši objem Božanskega.
Kaj bi še rada?