Slutnja spoznanja
in ob njej
bolečina še nedoživetega
kot drevo, ki se sidra v zemljo,
in korenine, ki bodo šele zrasle
za zanesljivo oporo
v veri, da je življenje dobro,
a z vedenjem, da tudi vzame
in rani,
kot voda, ki iz zemlje oživlja,
prihodnost pa vabi v nebo
in ti
– nasproti meni –
Vem, da občutiš mojo skrivnost
in da ne želiš odvzeti ničesar
bitju, kot sem jaz.