Težko nebo, ki te polni
bolečina hladne, speče zemlje,
objemi svojo žalost
in se ovij v temno meglo,
globoko vdihni mehke,
sive oblake z razbolelih hribov
in obmiruj
v zamolklem večeru.
Ob svitu z rezkim vetrom
razpihaj vse kose bolečine,
svetloba naj se dotakne
vej, krasnega ivja,
in spokojnost mrzle zemlje,
ki čaka na belo, toplo odejo,
tudi tebe, nebo,
navdaja s čudovitim hrepenenjem …