Resnica, ta brezčasna lepotica,
trka na vrata mojega srca
in prinaša darove,
skrbno zavite v papir spoznanja.
Večkrat ji ne odprem.
Ni časa;
saj bom sama
ali ker bi drugače.
Ko v mraku trka na moje srce,
zapiram njegova vrata,
saj je svetloba na drugi strani
zastrašujoča.
Zapiram jih,
ker jo želim prelisičiti.
Ker je, kot doslej,
na varnem bolje.
Zapiram jih, saj vem:
če darove sprejmem,
jih moram vzeti za svoje
in dati naprej.
Resnica pa trka na moje srce …